Luka Kerin o svojih dosedanjih izkušnjah v tujini

V tem tednu se je tudi uradno vrnil domov Luka Kerin kot posojeni nogometaš FC Interja. Kot smo že napisali bo Luka treniral s člansko ekipo Krškega in si v njej skušal priboriti svoje mesto, medtem pa bo pomagal mladinski ekipi na tekmah. Ob prihodu smo mu zastavili nekaj vprašanj.

S kakšnimi občutki se vračaš v domov v Krško? Kaj si najbolj pogrešal v teh dveh letih?

Domov se vračam z zelo dobrimi občutki, saj se vračam v domače okolje, kjer sem odraščal tako nogometno kot osebno. Pravzaprav mi veliko ni manjkalo v teh dveh letih. Izpostavim lahko le družino, dekle in prijatelje.

Kaj je zate pomenil prestop iz Krškega v FC Inter? Kako si se navadil na življenje v prestolnici mode in kako sploh izgleda živeti v Milanu?

Zame je ta prestop pomenil velik skok naprej v karieri in v bistvu nekakšno prelomnico v mojem življenju, ko sem se moral naučiti živeti čisto sam in skrbeti sam zase. Morem priznati, da sem se na življenje v Milano navadil zelo dobro. Mislim, da vsi vemo, da se življenje v tako velikem mestu zelo razlikuje od življenja v Krškem. Takšno življenje ima pluse in tudi minuse. Imaš veliko stvari, ki jih lahko počneš v Milanu, mislim da skoraj ni stvari katere nebi bilo, tako da ti ob prostem času nikoli ni dolgčas, po drugi strani pa moraš tudi paziti nase, na svoje stvari na vsakem koraku.

Dvoletna izkušnja v Italiji. Kakšne so razlike med Krškim in Interjem ter kaj ti je bilo najbolj všeč?

Nedvomno je tukaj razlika velika. Če začnem že pri igriščih ima Inter npr. za mladinsko šolo en trening center z sedmimi igrišči in posebej trening center za primavero in člansko ekipo z petimi igrišči. Potem je seveda tudi velika razlika v konkurenci, organizaciji itd. Ko sem prišel tam mi je bila všeč prav ta organizacija, način dela z igralci, koliko osebja je imela vsaka ekipa (naj izpostavim na primer primavero, to je ekipa u19 je imela v tem letu 13 oseb, ki so delali samo za to ekipo) in tudi z pogoji, ki smo jih imeli. V bistvu je težko nekaj posebej izpostaviti, ker mi je bilo všeč prav vse.

Kje si igral zadnji dve leti, tvoji rezultati, kako si bil strelsko uspešen in kakšne vse težave si imel v Italiji med bivanjem, treniranjem in igranjem?

Prvo leto ob prihodu sem igral za kadetsko ekipo u17 za katero sem v prvenstvu dosegel 7 golov in še nekaj na različnih turnirjih in prijateljskih tekmah, na koncu pa smo dosegli 2. mesto v Italiji. Prejšnje leto pa sem igral za ekipo u18 katero sem prav tako v prvenstvu dosegel 7 golov in prav tako še nekaj na turnirjih in prijateljskih tekmah. Po neuspehu v finalu v kategoriji u17 smo lani le postali državni prvaki. Letošnje leto pa sem do prihoda v Krško treniral in igral z ekipo primavere. Med bivanjem v Italiji pravzaprav nisem imel nekakšnih težav, imel pa sem nekaj težav od začetka pri uvajanju na italijanski stil nogometa in pa kar dosti težav z poškodbami, katere so mi preprečile še boljše rezultate

Kako mesto diha z nogometom, kdo vse spremlja nogomet in kako se v Interju gleda na mestnega tekmeca AC Milano?

Italijani so nasploh znani kot strastni navijači, v Milanu pa to ni nič drugače. Veliko ljudi sprašuje o nogometu, tekmah, tudi se najdejo ljudje, ki te prepoznajo in vedo da igraš za Inter. Nogometu v Milanu spremljajo skoraj vsi, od najmlajših do najstarejših. AC Milano je vsekakor največji tekmec in te tekme so vedno polne naboja in si jih tudi ogleda veliko ljudi.

Vrnitev domov je zate korak naprej ali nazaj? Kako je prišlo do tega in s kakšnimi občutki se vračaš v svoj domači klub? Kako gledaš na nov izziv s treniranje in dokazovanje v članski ekipi?

Ne bi rekel, da je prihod domov nekakšen korak nazaj, saj opažam, da se slovenska liga vsako leto dviguje v kvaliteti, tudi sam pa bom imel priložnost, da se preizkusim na najvišjem nivoju slovenskega nogometa. To je zame velik izziv, saj mislim da je lahko to dobra odskočna deska za naprej. Z Interjem me sicer veže pogodba še za dve leti. Po nekaterih pogovorih z direktorjem, z domačimi in pa z agentom smo se odločili, da bo najbolje, da se za eno leto kot posojen igralec vrnem v Krško in poizkušam pridobiti tukaj kar se da veliko izkušenj z igranjem v prvi ligi. Kot sem že napisal zgoraj se domov vračam z odličnimi občutki saj se vračam v klub katerega zelo dobro poznam in kateri mi je veliko že dal. Komaj čakam na nove izzive v zelenem dresu in upam da se čim prej dokažem in si izborim mesto tudi v članski ekipi.

Ali ti je česa žal v tvoji nogometni poti?

Ničesar mi ni žal. Mislim, da sem se odločil prav z odhodom na tuje saj sem se tam naučil veliko novega in odrastel tako nogometno kot tudi osebno.

Kaj bi sporočil mladim nogometašem Nogometne šole NK Krško, ki zagotovo prav tako sanjarijo o takšnih in drugačnih nogometnih poteh?

Vsekakor bi jim sporočil naj sledijo svojim sanjam in naj ne pustijo nobenemu, da jim jih vzame. Naj trenirajo vsak dan z ekipo in če je le možno tudi sami, saj danes le tako lahko uspeš. Pomembno pa je tudi da na nogomet gledajo kot na igro ne pa kot na nekaj kar pač morejo oz. naj ne igrajo le za slavo in denar.